Pogovor ob izidu Svetega trikotnika in 20-letnici Strip bumeranga

Kdaj?: 18. 4. 2026, ob 11. uri

Kje?: MCC v sklopu Celjskega Comic Festa

Vabljeni!

Sveti trikotnik in Strip bumerang – brez prvega ne bi bilo drugega (avtorjev uvodnik)

Tisti, ki me poznajo, bodo najbrž nemalo presenečeni, ker v rokah držijo roman o Celjskih knezih in ne stripa, ki so si ga dolgo obetali. Življenje pač tako nanese, da se mora avtor najprej z eksistenčnimi izzivi soočiti, preden je zmožen svoje delo javnosti predočiti.

Pri kreaciji stripov je potrebno veliko samodiscipline (s tem nisem imel nikoli težav), predvsem pa miru, saj nas lahko že najmanjši moteči faktor vrže iz rutinskega ustvarjalnega ritma (s tem sem imel vedno težave). Za eno stripovsko tablo sem porabil približno en teden, a mi je proces ustvarjanja vedno prekinil kakšen padalec. Narava aranžerskega in oblikovalskega poklica je pač takšna, da imamo običajno opravka s strankami, ki imajo bolj slabo percepcijo časa in vedno naročila oddajajo tik pred zdajci.

Sedaj, ko so se mi moteče stranke razredčile – saj veste, kaj je o tem iz onostranstva sporočila Elizabeta *–, sem končno našel čas za realizacijo enega od mnogih zaprašenih projektov, ki se mi valjajo po predalih. No, pravzaprav je bil Sveti trikotnik povod tudi za zagon enega najbolj drznih stripovskih projektov v Sloveniji, imenovanega Strip bumerang, ki je tudi znatno pripomogel, da sem začasno odložil svoje pisanje in risanje.

Leta 2005 sem s svojim stripovskim projektom sodeloval na razpisu francoske založbe Glénat. Strip Sveti trikotnik sicer ni bil izbran za sofinanciranje, mi je pa na široko odprl oči. Na njihovi spletni strani sem namreč našel strip s povsem enakim naslovom. Kako stripoljubec mojega kova ni vedel, da že obstaja istoimena stripovska saga? Takrat me je prešinilo, da smo v Sloveniji svetlobna leta za svetovno stripovsko produkcijo, saj so se pri nas založbe izogibale stripa kot bi bil kužen. Potem sem se brezglavo zagnal v založniške vode in vse kar je sledilo je že zdavnaj preraslo v legendo.

Leta 2011 sem se s Svetim trikotnikom prijavil tudi na razpis Ministrstva za kulturo, vendar so ga gladko zavrnili. Njih domače zgodovinske teme, sploh v stripovski obliki, takrat pač niso zanimale in nemara se je tudi zato projekt vrnil nazaj v predal, da bi se na njem nabralo še malce več prahu.

Skratka, zaradi spleta okoliščin je Sveti trikotnik ugledal luč sveta z dvodesetletno zamudo in v spremenjeni obliki.

***

Sveti trikotnik je seveda fantazijski roman, da ne bo pomote, z močnim naslonom na mitologijo in na številne zgodovinsko izpričane osebe. V bralcu bi roman moral vzbuditi nemalo vprašanj. Kdo sploh so bili Celjski? Zakaj nam jih je nemško in žal tudi naše zgodovinopisje prikazovalo v tako negativni luči? Zakaj naše šolstvo zanemarja njihovo vpetost v srednjeevropsko geopolitično šahiranje? Zakaj se sramujemo največjih slovenskih plemkinj, ki so izšle iz Savinjsko-Celjske rodbine? Kakšen pomen so imeli sveti kamni in sveta geometrija za naše prednike? Od kod takšna obsedenost starih Slovencev s svetim trojstvom (Triglav, tročan, tromožjat, Trojane, mala Troja ipd.)?

Če bo roman v vas porodil več vprašanj kot odgovorov, potem je dosegel svoj namen. Zgodovina je veda, ki se nenehno dopolnjuje z novimi dognanji in odkritji in jo je potrebno vedno na novo pisati. Če jo boste v svojih mislih znova pisali in risali tudi vi, potem simbolika Friderikove izgube spomina ni zaman. Simbolni spominski in zgodovinski mrk pravzaprav zadeva slehernega človeka, saj smo kot vrsta neverjetno nagnjeni h kolektivni amneziji. Kar posledično pomeni, da smo takisto nagnjeni k ponavljanju napak in k manipulacijam oblastem servilnih zgodovinarjev in medijev.

***

Priznam, da sem pri pisanju kar težko brzdal pero, da vas ne bi preveč obremenjeval s suhoparnimi podatki o Savinjsko-Celjski rodbini. Sprva sem hotel roman obogatiti s krajšim zgodovinskim presekom, ki bi vam podal širši vpogled v tedanje zapleteno vzročno-posledično dogajanje, a sem zamisel opustil že po desetih straneh pisanja, v katerem sem zaobjel komaj desetletje njihovega večstoletnega vzpona. Zato bom tu postavil piko in vas bom raje povabil na spletno stran risar.si, kjer boste lahko na blogu v kratkem izvedeli kaj več o naši daleč najmogočnejši srednjeveški dinastiji.

(* za razumevanje namiga preberite roman)