Pisalo se je leto 1424, ko so k večnemu počitku položili Ernesta Železnega. Žalibog se je izkazalo, da je bil ostareli mož poslednji koroški vojvoda, katerega je deset pomladi poprej na Sveškem polju izvolilo in po starem običaju dežele na vojvodski stol umestilo ljudstvo. Njegovega sina, Friderika V. Habsburškega, slovenski živelj nikdar ni potrdil za svojega vladarja.

Se je mladoletni vojvoda nemara ustrašil volje ljudstva in njih starodavnega običaja umeščanja svoje vladike na svetih kamnih prednikov? Ali je strah imel drugačno ime? Herman Mogočni je namreč pri Ernestu in pri kraljevem zetu Sigismundu Luksemburškemu izposloval povzdig svoje hiše med državne kneze, s čimer bi se Celjani pravnomočno povsem izenačili s Habsburžani. Friderik in njegov stric Friderik Praznožepi, ki je vsled njegove mladoletnosti vladal notranjeavstrijskim deželam namesto njega, sta se podvizala in s svojimi tožbami pri papežu izposlovala začasni preklic novonastajajoče kneževine in nje deželne gornjegrajske škofije.

Zlobni jeziki pravijo, da sta se v svojem obupu poslužila mnogoterih metod, s katerimi sta hotela škodovati svojim rivalom. Že Ernestova smrt je bila silno čudna, takisto tudi smrt Hermanovih sinov, Hermana Kilavega in Ludvika. A še bolj je bila v tančico skrivnosti ovita smrt Elizabete, žene Friderika II. Šušljalo se je, da si je bolehna gospa sama sodila, ker si je njen mož našel mlajšo priležnico. A šušljalo se je tudi, da ji je sodil kar sam Friderik ali nemara celo njen brat Ivan Frankopanski. A modri ljudje so v nizu nenavadnih smrti videli delo tihega tirolskega veljaka.

Dogodki so si sledili z vrtoglavo naglico in so pokazali, da so Celjski tudi sami znatno pripomogli k upočasnitvi njih napredovanja. Friderikova skrivna poroka s plemkinjo nižjega stanu je sprožila val ogorčenja pri njegovem očetu kot tudi na kraljevem dvoru. Kralj mu je zagrozil, da mu bo odvzel vse dedne banske pravice in posesti na Ogrskem, ako ne prekliče svoje poroke. Sledila je srdita reakcija Hermana Mogočnega, ki je razdejal ljubezensko gnezdo mladoporočencev in sina vrgel v okove. Tudi Veronika ni ubežala njegovem besu. Obtožena je bila čarovništva in sledil je prvi inkvizicijski proces na naših tleh. A ker jo je pravdač spoznal za nedolžno, jo je ostareli grof dal ubiti.

Njegov sin je po tej novici padel v brezno pozabe in tedaj se je zgodilo nekaj nenavadnega. Možje, ki jih je sklical Herman Radovljiški, da bi naskočili beneškega leva, ki je tistihmal ustrahoval Čedad, so trdili, da so videli Friderika v družbi blagorodne Veronike, akoravno so vsi verjeli, da jo je Herman Mogočni odstranil s tega sveta.